IMG_6775.JPG

Nora norost

Bilo je nekoč,

sem se zaljubil,

tistikrat prvič,

sem se izgubil.


Predal sem se tebi,

za vse večne čase,

ti moje si vse,

te skrivam le zase.


Dandanes je isto,

še vedno, te ljubim,

še vedno predan sem,

le tebi, ne drugim.


Sem sklenil prisego,

srčno krvavo,

verjemi, odnesel jo bom,

dva metra pod travo.


V moje življenje,

daješ krepost,

a vem, o vem, to je,

nora norost.


Vse do konca,

to upanje bo tlelo,

sprijaznil sem se,

iz dneva v dan bo bolelo.

(besedilo: AT, foto: AT - večerni zahod na Kovku nad Vipavsko dolino)